Igriva arhitektura

Otroci, stari od 5 do 12 let.

Razen starosti ni drugih pogojev za udeležbo.

Z delavnicami želimo pri otrocih doseči:

• čutno zavedanje prostorov (javnih/zasebnih, notranjih/zunanjih), v katerih se gibajo in živijo;
• zavedanje vlog, pravic in odgovornosti pri oblikovanju grajenega okolja;
• spoštovanje arhitekturne dediščine in sodobne arhitekture;
• razumevanje odnosa med grajenim in naravnim okoljem ter povezave med trajnostnim razvojem in kakovostjo življenja;
• razvoj besedišča, ki ga potrebujejo za razpravo o kakovosti prostora in stavb ter njihovem vplivu na življenje;
• izkušnje analitičnih in problemsko naravnanih metod procesa načrtovanja;
• zmožnost dela v skupini, opazovanja, prepoznavanja problemov in iskanja kreativnih rešitev;
• priložnost za eksperimentiranje s tehnikami, z oblikami in materiali;
• sposobnost za razvoj občutljivosti, domišljije, okusa in kritične presoje;
• odkritje, da je arhitektura ustvarjalna intelektualna naloga raziskovanja in oblikovanja, ki se opira na človeka, kulturo, kulturno dediščino, naravo in družbo.

• NASELJE: lega in razvoj naselja, mesto, vas, naselje kot velika hiša, zgradimo svoje mesto, opazujmo naselje, središče naselja.
• ARHITEKTURA: arhitektura na papirju, moj dom, hiše in njihova vsebina, hiša in smeri neba, fasada (pročelje) hiše, kaj se dogaja v hiši, potres, konstrukcija, zanimiva bivališča.
• ODPRTI PROSTOR: ulica, prenova trga, naš park, igrive krajine, parkirišče postane igrišče.
• NOTRANJI PROSTOR: funkcije prostorov in pohištvo, prostor in barve, belo in črno, pohištvo iz kartona, stol, oblikovanje po meri, vrata.
• Aktivno opazovanje prostora.

Z vzgojo in izobraževanjem želimo med mladimi okrepiti prostorske vrednote in etične posege v prostor ter s tem zagotoviti kakovosten prostor tudi za naše zanamce. V prihodnje bo kakovost prostora odvisna predvsem od naših otrok in mladine. Prav oni bodo nekoč sprejemali razvojne prostorske odločitve ali naročali gradnjo stavb in objektov, zato moramo danes v vzgojno-izobraževalnem procesu poiskati načine, ki jim lahko omogočijo neposredno izkušnjo kakovostno grajenega prostora in arhitekture. Naučiti jih moramo opazovati in ločevati manj kakovosten prostor od kakovostnejšega ter jih naučiti zavedanja njegovega pomena za vsakodnevno življenje.

Poudariti želimo, da prostorsko opismenjevanje ni namenjeno vzgoji malih arhitektov, temveč razvoju ozaveščenih uporabnikov in različnih poklicev, ki so vezani na urejanje prostora, gradnjo in oblikovanje, kot tudi bodočih zahtevnih ozaveščenih investitorjev – tako v zasebnem kot javnem sektorju. Z vzgojno-izobraževalnim programom o arhitekturi in grajenem prostoru želimo preseči ustaljeno razumevanje prostora in njegovih problemov ter potencialov. Želimo navdihniti ljudi in institucije, da bi zahtevali kakovostnejše oblikovanje prostora.

Otroci bodo pridobili znanje o prostoru, arhitekturi in oblikovanju, pri čemer bodo razvijali individualne spretnosti. Nekdo se lahko o arhitekturi izraža najbolje z besedami, drugi z risbo, tretji s tridimenzionalnimi strukturami, nekateri uživajo v skupinskem delu, ustvarjajo nove ideje ... Arhitekturni način razmišljanja je vključujoč, zato pripomorejo prostorske in arhitekturne naloge tudi k razvoju splošnih znanj, ki jih otroci uporabljajo na drugih področjih svojega izobraževanja. S tem bodo krepili veselje do raziskovanja, razvijali spretnosti komunikacije in reševanja problemov, veščine analitičnega in kritičnega mišljenja, timskega dela, organizacije, odločanja, ustvarjalnosti in prostorske občutljivosti.