LJUDSKA URA: DELAVNICA PREKRIVANJA STREHE S "ŠITLNI" (SKODLAMI) OD SMREKE DO STREHE 2.

LJUDSKA URA: DELAVNICA PREKRIVANJA STREHE S "ŠITLNI" (SKODLAMI) OD SMREKE DO STREHE 2.

Ljudska univerza Ravne na Koroškem vabi na Ljudsko uro Od smreke do strehe 2. V torek, 6. decembra 2022 ob 16. uri, vam bomo v Grajski časopisni kavarni Eleonora (Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika) predstavili nesnovno kulturno dediščino prekrivanja strehe s smrekovimi skodlami (»šitlni«). Na Ljudski uri Od smreke do strehe 1 smo spoznali obrt cepljenja »šitlnov«, tokrat pa nas bo mojster Leopold Kos (»Prevrženov Polda«) naučil »kritja«. Ljudsko uro bomo pričeli s predstavitvijo vsebine in video utrinkov s prve delavnice, nadaljevali pa s praktičnim prikazom prekrivanja. Na Koroškem še poznamo vrhunske mojstre obrti »lesenih streh«, zato želimo, da ujamete del te bogate kmečke dediščine. Dobrodošli na Ljudski uri Od smreke do strehe 2.

Prijave: https://forms.gle/3NmjSqkeTSzMr4p46

Lesena strešna kritina je bila poleg slamnate v preteklosti na Slovenskem najbolj razširjena in še iz Valvasorjevih časov velja za prestižnejšo od slamnate. Danes 58 odstotkov Slovenije pokrivajo gozdovi. Domnevamo lahko, da je bil les nekoč najprikladnejše in najcenejše gradivo za prekrivanje hiš in drugih zgradb. Na ozemljih, kjer so bile v preteklosti strehe lesene, še žive posamezniki, ki znajo izdelovati deščice in z njimi pokrivati strehe. Cepljene deske za pokrivanje streh imajo na Slovenskem več imen. »Šinkl« (Gorenjska), »šikl« (Štajerska), »šinktl« (Slov. Koroška), »šindra« (Notranjska in Kočevska) so narečni izrazi za knjižno ime skodla. Koroške kmetije obdajajo obsežni mešani gozdovi, v katerih med iglavci prevladuje smreka. Do druge svetovne vojne je bila večina zgradb na »koroških celkih« (samotnih kmetijah) pokrita s cepljenimi smrekovimi deščicami, »šitlni«. Danes se lesene strehe in izdelovanje skodel ohranjajo kot snovna in nesnovna kulturna dediščina. Ker streha, pokrita s skodlami, s finančnega in časovnega vidika ni več najugodnejša izbira, se investitorji zanjo odločajo zaradi ohranjanja kulturne krajine, kmečke nostalgije, osebne navezanosti ali okoljske ozaveščenosti, saj je lesena streha zaradi lokalnih virov ter enostavne reciklaže trajnostna. Na Koroškem je največ lesenih streh ohranjenih v dolinah Tople, Bistre in Koprivne v Občini Črna na Koroškem, zgleden primer s skodlami kritih objektov pa je kmetija Janež v Strojni, v Občini Ravne na Koroškem. S »šitlni« je pokrita tudi Prežihova bajta na Prežihovini nad Kotljami. Lesene strehe so značilne za »kašte« (kašče), dokumentirane v knjigi Kašte v Mežiški dolini, ki jo je leta 2012 izdal Las Mežiške doline. Kot alternativa cepljenim smrekovim deščicam se ponekod pojavljajo rezane macesnove deske, saj je njihova izdelava hitrejša, les pa obstojnejši. Lesena streha dobi s časom značilno sivo patino, ki se zlije z alpsko in predalpsko krajino.