Ob letošnji Osrednji prireditvi Tednov vseživljenjskega učenja (TVU) 2025 se je v razstavišču Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem zbrala raznolika in navdihujoča skupnost: otroci, mladostniki, odrasli in starejši so soustvarjali dogodek, ki je v eni sami prireditvi ujel bistvo vseživljenjskega učenja: radovednost, ustvarjalnost, medgeneracijsko povezanost in spoštovanje izkušenj.
Zbrane sta ob tej priložnosti nagovorila župan Občine Ravne na Koroškem dr. Tomaž Rožen in direktorica Ljudske univerze Ravne na Koroškem Maja Marija Sadar. S spodbudnimi besedami sta poudarila pomen znanja kot skupne vrednote in učenja kot temeljne sile, ki povezuje in opolnomoča posameznike v vseh življenjskih obdobjih.
Ljudska univerza Ravne na Koroškem v lokalnem okolju že šesto leto zapored deluje kot območni koordinator TVU, ki letos skupaj z več kot 50 podizvajalci omogoča, da znanje pride do ljudi: kjerkoli, kadarkoli in ne glede na starost ali ozadje.
Slogan letošnjega TVU Ljudske univerze Ravne na Koroškem, »(O)hranimo um«, nas je v tem kontekstu še posebej nagovoril: spodbuja nas, da ohranjamo mentalno vitalnost in družbeno vključenost z radovednostjo, izmenjavo izkušenj in stalnim iskanjem novih znanj.
Dogodek je nastal v sodelovanju z različnimi lokalnimi ustanovami in organizacijami. Občina Ravne na Koroškem, ki že vrsto let dejavno sooblikuje okolje, naklonjeno znanju in osebni rasti, je tudi tokrat odigrala pomembno vlogo pri podpori vsebin, ki krepijo pomen učenja v vseh življenjskih obdobjih.
V čudovito izpeljanem programu so sodelovali:
- otroci iz Vrtca Ravne, ki so s pesmijo in gibom pričarali prisrčno uvodno energijo,
- učenci OŠ Juričevega Drejčka, ki so z dramatizacijo Prešernovega Povodnega moža izkazali razumevanje kulturne dediščine,
- Zbor Društva upokojencev Ravne, ki je s preprostimi in srčnimi pesmimi prinesel modrost let.
V ospredju večera pa je bil gospod Jože Prednik, letošnji ambasador vseživljenjskega učenja, ki je skozi pogovor s povezovalko Janjo Širnik razgrnil svojo življenjsko pot: od poklicnega livarja v železarni do pisatelja, pesnika in misleca. Njegovi deli Dediji živijo in Spomini nekdanjega fužinarja sta ganljiv spomin na preteklost, hkrati pa opomin mlajšim, naj ohranijo spoštovanje do vrednot, korenin in medsebojnih odnosov.
Vključitev pogovornih delov je dogodku dodala globino: izpostavila je pomen osebne zgodovine, kulturne pripadnosti in poguma, da tudi v zrelih letih posežemo po novih izzivih.
Dogodek je bil več kot le slavnostna prireditev: bil je sporočilo. Da se učimo, ker hočemo razumeti, ker želimo prispevati in ker želimo ostati povezani, drug z drugim in s seboj.