Svet zavoda Ljudske univerze Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, 2390 Ravne na Koroškem, v skladu z Zakonom o izobraževanju odraslih (Uradni list, št. 6/2018), Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - UPB in s spremembami), Odlokom o ustanovitvi Ljudske univerze Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 52/2018), Pravili Ljudske univerze Ravne na Koroškem in sklepom št. 133, sprejetim na 19. redni seji Sveta zavoda Ljudske univerze Ravne na Koroškem z dne 16. 12. 2022, razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA/DIREKTORICE (m/ž) JAVNEGA ZAVODA LJUDSKA UNIVERZA RAVNE NA KOROŠKEM (LURA).

Več...

Ljudska univerza Ravne na Koroškem vabi na Ljudsko uro Od smreke do strehe 2. V torek, 6. decembra 2022 ob 16. uri, vam bomo v Grajski časopisni kavarni Eleonora (Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika) predstavili nesnovno kulturno dediščino prekrivanja strehe s smrekovimi skodlami (»šitlni«). Na Ljudski uri Od smreke do strehe 1 smo spoznali obrt cepljenja »šitlnov«, tokrat pa nas bo mojster Leopold Kos (»Prevrženov Polda«) naučil »kritja«. Ljudsko uro bomo pričeli s predstavitvijo vsebine in video utrinkov s prve delavnice, nadaljevali pa s praktičnim prikazom prekrivanja. Na Koroškem še poznamo vrhunske mojstre obrti »lesenih streh«, zato želimo, da ujamete del te bogate kmečke dediščine. Dobrodošli na Ljudski uri Od smreke do strehe 2.

Prijave: https://forms.gle/3NmjSqkeTSzMr4p46

Lesena strešna kritina je bila poleg slamnate v preteklosti na Slovenskem najbolj razširjena in še iz Valvasorjevih časov velja za prestižnejšo od slamnate. Danes 58 odstotkov Slovenije pokrivajo gozdovi. Domnevamo lahko, da je bil les nekoč najprikladnejše in najcenejše gradivo za prekrivanje hiš in drugih zgradb. Na ozemljih, kjer so bile v preteklosti strehe lesene, še žive posamezniki, ki znajo izdelovati deščice in z njimi pokrivati strehe. Cepljene deske za pokrivanje streh imajo na Slovenskem več imen. »Šinkl« (Gorenjska), »šikl« (Štajerska), »šinktl« (Slov. Koroška), »šindra« (Notranjska in Kočevska) so narečni izrazi za knjižno ime skodla. Koroške kmetije obdajajo obsežni mešani gozdovi, v katerih med iglavci prevladuje smreka. Do druge svetovne vojne je bila večina zgradb na »koroških celkih« (samotnih kmetijah) pokrita s cepljenimi smrekovimi deščicami, »šitlni«. Danes se lesene strehe in izdelovanje skodel ohranjajo kot snovna in nesnovna kulturna dediščina. Ker streha, pokrita s skodlami, s finančnega in časovnega vidika ni več najugodnejša izbira, se investitorji zanjo odločajo zaradi ohranjanja kulturne krajine, kmečke nostalgije, osebne navezanosti ali okoljske ozaveščenosti, saj je lesena streha zaradi lokalnih virov ter enostavne reciklaže trajnostna. Na Koroškem je največ lesenih streh ohranjenih v dolinah Tople, Bistre in Koprivne v Občini Črna na Koroškem, zgleden primer s skodlami kritih objektov pa je kmetija Janež v Strojni, v Občini Ravne na Koroškem. S »šitlni« je pokrita tudi Prežihova bajta na Prežihovini nad Kotljami. Lesene strehe so značilne za »kašte« (kašče), dokumentirane v knjigi Kašte v Mežiški dolini, ki jo je leta 2012 izdal Las Mežiške doline. Kot alternativa cepljenim smrekovim deščicam se ponekod pojavljajo rezane macesnove deske, saj je njihova izdelava hitrejša, les pa obstojnejši. Lesena streha dobi s časom značilno sivo patino, ki se zlije z alpsko in predalpsko krajino.

Ljudska univerza Ravne na Koroškem vabi na Ljudsko uro »Od smreke do strehe« v četrtek, 6. oktobra 2022 ob 16. uri. V grajskem parku pri Časopisni kavarni Eleonora (Ravne na Koroškem) vam bomo predstavili nesnovno kulturno dediščino cepljenja smrekovih skodel (»šitlnov«). Na Koroškem še poznamo vrhunske mojstre te stare obrti, zato želimo, da ujamete del bogate slovenske kmečke dediščine. Znanje cepljenja »šitlnov« nam bo predstavil Leopold Kos (»Prevrženov Polda«). Na delavnici bomo opazovali celoten proces izdelave smrekovih skodel, od »muzlna« (čoka) do »šitlna« (skodle). Delavnico sofinancira Občina Ravne na Koroškem, zato je udeležba brezplačna, prijave pa obvezne. Dobrodošli na »tšlanjo« in »šitlanjo« Od smreke do strehe.

Prijave: https://forms.gle/LP2x53L2FfFvXhjSA

Lesena strešna kritina je bila poleg slamnate v preteklosti na Slovenskem najbolj razširjena in še iz Valvasorjevih časov velja za prestižnejšo od slamnate. Danes 58 odstotkov Slovenije pokrivajo gozdovi. Domnevamo lahko, da je bil les nekoč najprikladnejše in najcenejše gradivo za prekrivanje hiš in drugih zgradb. Na ozemljih, kjer so bile v preteklosti strehe lesene, še žive posamezniki, ki znajo izdelovati deščice in z njimi pokrivati strehe.

Cepljene deske za pokrivanje streh imajo na Slovenskem več imen. »Šinkl« (Gorenjska), »šikl« (Štajerska), »šinktl« (Slov. Koroška), »šindra« (Notranjska in Kočevska) so narečni izrazi za knjižno ime skodla.

Koroške kmetije obdajajo obsežni mešani gozdovi, v katerih med iglavci prevladuje smreka. Do druge svetovne vojne je bila večina zgradb na »koroških celkih« (samotnih kmetijah) pokrita s cepljenimi smrekovimi deščicami, »šitlni«. Danes se lesene strehe in izdelovanje skodel ohranjajo kot snovna in nesnovna kulturna dediščina. Ker streha, pokrita s skodlami, s finančnega in časovnega vidika ni več najugodnejša izbira, se investitorji zanjo odločajo zaradi ohranjanja kulturne krajine, kmečke nostalgije, osebne navezanosti ali okoljske ozaveščenosti, saj je lesena streha zaradi lokalnih virov ter enostavne reciklaže trajnostna. Na Koroškem je največ lesenih streh ohranjenih v dolinah Tople, Bistre in Koprivne v Občini Črna na Koroškem, zgleden primer s skodlami kritih objektov pa je kmetija Janež v Strojni, v Občini Ravne na Koroškem. S »šitlni« je pokrita tudi Prežihova bajta na Prežihovini nad Kotljami. Lesene strehe so značilne za »kašte« (kašče), dokumentirane v knjigi Kašte v Mežiški dolini, ki jo je leta 2012 izdal Las Mežiške doline. Kot alternativa cepljenim smrekovim deščicam se ponekod pojavljajo rezane macesnove deske, saj je njihova izdelava hitrejša, les pa obstojnejši. Lesena streha dobi s časom značilno sivo patino, ki se zlije z alpsko in predalpsko krajino.

Tudi letos bomo Svetovalna  središča za izobraževanje odraslih in Središča za samostojno učenje po vsej Sloveniji v okviru 18. Dnevov svetovanja za znanje, ki bodo potekala pod okriljem Andragoškega centra Slovenije, med 21. in 23. septembrom, prirejala številne dogodke. Vabimo vas, da se nam pridružite na izbranih dogodkih:

• Znanje skrito v žogicah, v torek, 20. 9. 2022, od  16:00 do 18:00 ure.

Na dogodku, ki bo v okviru Evropskega tedna mobilnosti potekal v Grajskem parku na Ravnah, bomo na igriv način opozarjali na pomen skritega znanja. Na dogodku bomo predstavili Koroško informacijsko in svetovalno središče ter možnosti vrednotenja znanja na različnih področjih.

• Vrednotenje digitalnih znanj, v sredo, 21. 9.  2022, od 10:00 do 12:00 ure, Društvo upokojencev Ravne na Koroškem.

Predstavili bomo naše informacijsko in svetovalno središče KISS, vrednotenje znanj znotraj le tega ter spregovorili o pomenu vseživljenjskega učenja na področju digitalizacije. Dogodek bo namenjen vrednotenju kompetence digitalne pismenosti starejših, ki želijo pridobiti informacijo o izhodiščih za nadaljnje usvajanje digitalnih znanj. Prijava je obvezna.

• Uporaba pametnega telefona, v petek, 23. 9. 2022, od 11. do 13. ure, Društvo upokojencev Ravne na Koroškem.

Predstavili bomo naše informacijsko in svetovalno središče KISS, svetovanje znotraj le tega ter spregovorili o pomenu vseživljenjskega učenja na področju digitalizacije. Nudili bomo pomoč v obliki svetovanja na področju usvajanja novih znanj pametne mobilne telefonije. Prijava je obvezna.

Vabljeni!

Vabljeni na brezplačno delavnico

UPORABA PAMETNEGA TELEFONA

Digitalizacija je postala del našega vsakdana, dela in učenja, zagotavljanja zdravstvenih in negovalnih storitev ter vseh vrst družbenih interakcij. Ker se digitalni razkorak med tistimi, ki so del digitalne družbe in tistimi, ki niso, povečuje s starostjo, je še posebej pomembno zagotoviti možnosti za dostop starejšim do različnih virov pridobivanja znanja.

Na delavnici bo najprej predstavljeno Središče za samostojno učenje ter svetovanje znotraj le tega. Spregovorili bomo tudi o pomenu vseživljenjskega učenja na področju digitalizacije. Usvajali bomo nova znanja na področju pametne mobilne telefonije (uporaba spletnih virov pri učenju, pisanje in posredovanje SMS sporočil, urejanje in oblikovanje fotografij…).

Lokacija: Društvo upokojencev Ravne na Koroškem, Ob Suhi 23, Ravne na Koroškem.

Termin:

• v petek, 23. septembra 2022, od 11:00 do 13:00 ure ali
• v sredo, 28. septembra 2022, od 10:00 do 12:00 ure.

Prijave in informacije na:

• Petra Penec (tel: 031 666 790), Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
• Prijave so obvezne. Sprejemamo jih do zapolnitve prostih mest.

Svet zavoda Ljudske univerze Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, 2390 Ravne na Koroškem, v skladu z Zakonom o izobraževanju odraslih (Uradni list, št. 6/2018), Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - UPB in s spremembami), Odlokom o ustanovitvi Ljudske univerze Ravne na Koroškem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 52/2018), Pravili Ljudske univerze Ravne na Koroškem in sklepom št. 114, sprejetim na 15. redni seji Sveta zavoda Ljudske univerze Ravne na Koroškem z dne 26. 8. 2022, razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA/DIREKTORICE (m/ž) JAVNEGA ZAVODA LJUDSKA UNIVERZA RAVNE NA KOROŠKEM (LURA).

Več..