Učenje nemščine v tretjem življenjskem obdobju
Že tretje leto se učim nemščino v skupini upokojencev v Dravogradu, tokrat prvič v organizaciji preko Ljudske univerze Ravne na Koroškem.
Zakaj sem se odločila za ta korak? Moj sin se je poročil z dekletom iz Avstrije in obe sva si obljubili, da se bova naučili jezika za najino sporazumevanje (ona slovenščine, jaz nemščine) in da naju jezik ne bo ločeval.
Učenje poteka v prostorih Društva upokojencev Dravograd v majhni skupini po pet »učencev«. Učenje ni le koristno za nas, temveč je tudi zabavno. Vsi udeleženci smo upokojenci, razen seveda profesorice Maje Sadar, ki ima veliko znanja, posluha in občutka, kako je potrebno delati s starejšimi, saj izbira vsebine, ki nas zanimajo; v nasprotnem primeru ji tudi odkrito povemo, da to ni za nas. Profesorica ima z nami ogromno potrpljenja. V sproščenem vzdušju se pogovarjamo in se učimo tudi drug od drugega, ker imamo seveda tako kot vsi učenci različna predznanja.
Vsako leto se veselimo našega skupnega izleta v sosednjo Avstrijo. Obiskali smo že Gradec, Celovec in Vrbsko jezero, kjer smo uživali na potovanju z ladjico in v sproščenem druženju.
Trenutki, ki jih preživimo skupaj pri urah nemščine, so nekaj posebnega in nepozabnega. Dve uri mineta kot en sam trenutek. Z učenjem bom nadaljevala še prihodnja leta, ker želim govoriti in pisati nemščino tako, da ne bom imela težav potovati na Dunaj k sinovi družini, in tudi zaradi tega, da se bom lahko družila s prijetnimi kolegi, ki se želijo še v pokoju kaj naučiti in odgnati težave s spominom na visoka leta starosti.
Mag. Ivanka Mori
Dravograd, 10. 1. 2019
