V lokalnem okolju beležimo porast oseb, ki imajo težave v duševnem zdravju, velik delež le-teh pa prihaja iz socialno šibkejših področij in nima zadostnega znanja ter podpore pri dvigu bralne pismenosti in pri spoznavanju bralne kulture v okolju, v katerem živijo.
V okviru študijskega krožka smo v Občini Prevalje, ki je invalidom prijazna občina, in v sodelovanju z Društvom Altra (nevladna, neprofitna in humanitarna organizacija, ki že 30 let izvaja programe s področja duševnega zdravja), Enoto Prevalje, zaobjeli ravno to ciljno skupino udeležencev in v njih prebudili strast do čudovitega, domišljijskega in pravljičnega sveta književne umetnosti.
Izobraževalni cilji so bili: (1) spodbujanje bralne pismenosti pri ranljivih ciljnih skupinah in razvijanje pozitivnega odnosa do književnosti; (2) razvijanje in dvig jezikovne spretnosti ranljivih ciljnih skupin; (3) ozaveščanje o pomenu in vlogi slovenščine v javnem življenju; (4) spoznavanje z literarno in jezikovno dediščino lokalnega okolja; (5) vzpostavljanje enakopravnega dialoga med bralci, širjenje lastnih obzorij in privzgojitev strpnosti; (6) aktivno spodbujanje k razmišljanju ter poustvarjanju o prebranem.
Akcijski cilj, ki smo ga tekom izvedbe študijskega krožka sooblikovali skupaj z udeleženci študijskega krožka, je bil naravnan k spodbujanju razvoja bralne pismenosti in bralne kulture ter k spoznavanju dialoškosti branja književnosti (nujnost bralčevega sooblikovanja besedila in upravičenost do lastnega mnenja) pri odraslih s težavami v duševnem zdravju.
Mentorica študijskega krožka: dr. Anja Benko in somentorica: Hedvika Gorenšek.
Galerija študijskega krožka: https://lura.si/utrinki/galerija/395-studijski-krozek-investicija-vame-branje-zame-2022
Zapis o študijskem krožku:
Knjige so nas na srečanjih povezovale in knjige so nas bogatile. Iz srečanja v srečanje smo se med seboj bolj spoznavali, pletli prave prijateljske vezi in dodajali tudi nova znanja ter spoznanja. Poudarek študijskega krožka je bil na koroški literaturi. Sprehodili smo se od ljudskega slovstva do vseh koroških literarnih ustvarjalcev. Ob branju smo se umirili, po prebranem pogovorili in likovno poustvarjal, zaključili pa pogosto s petjem koroških ljudskih pesmi.
Na vprašanje, zakaj člani menijo, da je potrebno branje, so odgovorili:
- knjiga je oko duše;
- z branjem pridobivamo in ohranimo znanje;
- z branjem bogatimo besedni zaklad;
- za sproščanje, izobraževanje, vadbo možganskih celic.
Sodelovanje s člani Altra mi je bila nova izkušnja, ki pa mi je bila v veliko zadovoljstvo. Tudi zato, ker smo se zares spoprijateljili in postali ena velika bralna družina. In, kot je rekel Bojan, član skupine: »Vsak dan ni lep, je pa vsak dan kaj lepega.« In s študijskim krožkom smo zagotovo vnesli v dneve naših srečanj nekaj lepega.
Spoštovana Anja, hvala ti za pobudo in zaupanje, da bom zmogla.
Hedvika